Ravenloft4Eberron

Pogled v prihodnost

Po tem ko so zapustili Barovio in se odpravili proti Vistanskemu taboru, so naši “heroji“ kmalu naleteli na neznanca, ki so ga pestile nemrtve pojave. Kot je vedel povedati Kvothe, gre za duhove obešencev ki sovražijo vse, ki še vedno dihajo in se trudijo da bi s tem prenehali. Dihanjem, ne sovraštvom. Vedel je tudi povedati da so prikazni močnejše, ko delujejo v skupini, kar se je kmalu izkazalo za resnico, saj je druščina imela nemalo problemov, ko so vsi obešenci navalili nanje. Kljub temu so s pomočjo neznanca kmalu počistili nemrtvo nesnago.

In tukaj so se presenečenja šele pričela. Izkazalo se je namreč da je “neznanec“ nihče drug kot MeSmash. Sicer nekoliko spremenjen, z belo masko preko obraza in nasplošno nekoliko bolj bled (in manj krvav) kot je bil, ko so ga zadnjič srečali, ter s parom kladiv namesto velikanskega meča, ampak še vedno z nenasitno željo po pretepanju in krvi sovražnikov… in vseh ostalih. Kot je vedel povedati, se je zbudil priklenjen na mizo in nek coprnik mu je povedal da bo služil kot poskusni kunec. Seveda se barbaru to ni dopadlo, kar je coprniku tudi hitro in jasno povedal. Morda nekoliko preveč jasno, od coprnika namreč ni kaj dosti ostalo… Odkril pa je tudi da ni več tako spreten z mečem kot je bil (“samo do polovice sem ga presekal“), zato je pograbil par kladiv in se odpravil poiskat bivšo druščino. Vmes so ga napadli duhovi obešencev in na srečo je druščina ravno ta trenutek izbrala za prihod. Ne da je rabil pomoč, mu jih pa vsaj iskati ni bilo več treba.

Kvothe in Kham sta s svojim znanjem religije vedela povedati, da je bil na MeSmashu očitno izveden temačen ritual, saj ni bil več tipičen gorjan, ampak revenant, truplo vrnjeno od mrtvih, saj očitno še ni opravilo svoje misije. Sicer dvomim da v primeru MeSmasha to pomeni kaj drugega kot razbijanje betic, ampak pustmo stat! Tudi to da je bil Kvothe čisto preveč navdušen nad ritualizmom…

Ko je bilo to za nami smo se odpravili dalje proti Vistanskemu taboru in tja prispeli brez večjih zapletov. Smo pa vse težave, ki jih nismo imeli na poti nadomestili v samem taboru. Če drugega ne, Perrin je spoznal, da so na svetu še boljši tatovi kot on sam, ko je po “pogovoru“ z otroci Vistanijev spoznal, da je njegova torbica lažja za 20 zlatnikov. Miselni zaznamek za naprej – nikoli ne kaži oziroma VABI tatov z zlatniki iz svoje mošnje. Lahko sprejmejo povabilo. Volja za pogovor ga je po tem hitro minila in pospravil se je v kočijo madam Eve, ostali pa smo mu sledili. Tukaj se je šele začela komedija… ali naj raje rečem, tragedija. Kvothe je takoj po prihodu v kočijo spoznal, da je tukaj nekoliko pretemno in zacopral urok svetlobe, s čimer se madam Evi nismo ravno prikupili. Na srečo je Perrinu nekoliko uspelo zgladiti vse skupaj, s pomočjo dolgega jezika in par koščki platine. Isti dolgi jezik ga je nedolgo zatem spravil ponovno v težave, ampak na srečo je posredoval Kham in madam Eva je končno na plano povlekla karte, ko smo ji dokazali, da smo nedavno nazaj rešili Barovio pred kugo nemrtvih in da resno mislimo delati dobro, kljub temu da nemalokrat zašustramo vse skupaj.

Vse lepo in prav, ampak stara ciganka je bila v svojih prerokbah, milo rečeno, skrivnostna. Izvedeli smo nekaj o močni sili dobrega, o gozdu v katerem gospodar išče zaveznike, da nas bo on našel večkrat preden bomo mi našli njega in nekaj o bojevanju na visokem mestu? Po resnici povedano, ti spomini so nekoliko megleni. Verjetno zaradi kadila v prikolici madam Eve… in tega da sva se z MeSmashom spustila v razgreto debato o tem kakšna je razlika med tem če sovragovo glavo ujame med dve kladivi ali jo samo razbije ob tla. Tako tukaj računam na koga drugega od mojih sotrpinov, da dopolni kaj manjka…

Po tem ko smo izvedeli vse kar smo potrebovali smo se odločili da se odpravimo nazaj v Barovio in počakamo na nov napad volkodlakov. Polna luna je namreč samo dve noči stran in verjetno bomo lahko storili kaj dobrega, namesto da probamo posekati cel gozd… z kladivi… kot so nekateri predlagali. Na srečo nam ni bilo treba priti niti do vasice, saj so se kosmatinci odločili da nam pripravijo zasedo v obliki vilinske okrvavljene mladenke… ki se je kmalu izkazalo kot ne tako zelo mlada, ne tako zelo krvava in ne tako zelo vilinska. Pravzaprav je bila vse to in še volkodlakinja za povrh. MeSmash je poskrbel, da je kmalu bila spet zelo krvava. Sram me je priznati, da sem bil v tem boju precej nekoristen, ampak na koncu smo uspeli prevladati. In imamo celo dva ujetnika. Po nasmehu na MeSmashovem obrazu se nam obeta dolga noč. Še dobro, da imam dober želodec…

Molim k Dol Dornu da se ta skupina kmalu zbrihta, vsaj malo. Imam namreč občutek da vse preveč drvimo in ne posvečamo pozornosti vsem detajlom. To bi se nam utegnilo še maščevati.

Z minimalnimi popravki po Hyrnovih spominih uredil DM. Še vedno manjka par stvari pri madam Evi, a jih ne nameravam jaz pisat temveč čakam, da mi kdo od vas pošlje kar je še umanjkalo, če je kaj takega…

Comments

Carr0t Carr0t

I'm sorry, but we no longer support this web browser. Please upgrade your browser or install Chrome or Firefox to enjoy the full functionality of this site.